<?xml version="1.0"?>
<rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0"><channel><atom:link href="https://prevajanje.blogia.com/feed.xml" rel="self" type="application/rss+xml"/><title>prevajanje</title><description/><link>https://prevajanje.blogia.com</link><language>es</language><lastBuildDate>Sun, 10 Dec 2023 12:02:20 +0000</lastBuildDate><generator>Blogia</generator><item><title>EKVIVALENTNI PREVODI</title><link>https://prevajanje.blogia.com/2013/031401-ekvivalentni-prevodi.php</link><guid isPermaLink="true">https://prevajanje.blogia.com/2013/031401-ekvivalentni-prevodi.php</guid><description><![CDATA[<p>Pri prevajanju se tako strokovnjaki kot tudi<br />amaterji vedno spra&scaron;ujejo, kako zvest mora biti prevod izvirnemu besedilu, da<br />bo ustrezen. V franco&scaron;&#269;ini imajo celo izraz <em>les<br />belles </em><em>infidels</em>, ki<br />nakazuje, da so prevodi lahko bosidi zvesti bodisi lepi, ne pa oboje. &#268;e<br />prevajalec namre&#269; izvirnemu besedilu sledi besedo za besedo, je lahko nastalo<br />besedilo okorno in vpra&scaron;anje je, kako ga bodo naslovniki sprejeli. Po drugi<br />strani pa je prostej&scaron;i prevod lahko le malo podoben izvirniku in vpra&scaron;anje je,<br />&#269;e ni to pravzaprav novo besedilo. Vsak prevajalec se mora odlo&#269;iti za svoj<br />na&#269;in dela in ve&#269;inoma uberejo nekak&scaron;no vmesno pot med zvestim in prostim<br />prevodom, pri tem pa je seveda pomembno upo&scaron;tevati razli&#269;ne dejavnike povezane<br />s prevajanjem. Zlasti pomembne so elje naro&#269;nika.</p>]]></description><pubDate>Thu, 14 Mar 2013 10:23:00 +0000</pubDate></item><item><title>Literarno prevajanje</title><link>https://prevajanje.blogia.com/2010/060801-literarno-prevajanje.php</link><guid isPermaLink="true">https://prevajanje.blogia.com/2010/060801-literarno-prevajanje.php</guid><description><![CDATA[<p>Vsakdo uiva ob branju dobre knjige, &scaron;e ve&#269;ji uitek pa je, &#269;e drimo v roki dober prevod v na&scaron;em maternem jeziku. Pri literarnem prevajanju vsekakor ne gre za zgolj avtomati&#269;en proces prevajanja; prevajalec se mora namre&#269; potruditi in ohraniti stil originala tudi v svojem prevodu ter tako tudi v ciljnem jeziku ustvariti novo literarno delo. Pri prevajanju <a href="http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/slovenskaliteratura/prikaz.aspx" title="literatura">literature</a> mora tako priti do izraza prevajal&#269;ev smisel in ob&#269;utek za estetiko, posledi&#269;no pa je literarno <a href="http://www.izobrazevanje-plibersek.si" title="prevajanje">prevajanje</a> precej zahtevno in zelo zamudno.</p><p>&nbsp;</p>]]></description><pubDate>Tue, 08 Jun 2010 22:52:00 +0000</pubDate></item><item><title>Pid&#x9E;in</title><link>https://prevajanje.blogia.com/2010/041901-pid-in.php</link><guid isPermaLink="true">https://prevajanje.blogia.com/2010/041901-pid-in.php</guid><description><![CDATA[<p>Pidin je oblika jezika, ki slui sporazumevanju, kadar se druijo govorci razli&#269;nih jezikov, ki druga&#269;e ne morejo komunicirati. Tak&scaron;ne vrste jezika se razvijejo na obmo&#269;jih, kjer se sre&#269;ujeta vsaj dva nesorodna jezika, in sicer predvsem v zvezi s trgovanjem. Najpogostej&scaron;i pidin se je razvil iz angle&scaron;&#269;ine, saj je bila Velika Britanija v preteklih stoletjih mogo&#269;na kolonialna sila in je imela vpliv tudi na kolonizirana obmo&#269;ja. Slovnica jezika in njegovo besedi&scaron;&#269;e sta v pidinu poenostavljena, pravila, ki sicer veljajo, se kr&scaron;ijo, izgovorjava pa pogosto posnema izgovorjavo, ki je zna&#269;ilna za govor&#269;ev prvi jezik. Pravila jezika namre&#269; tu niso posebno pomembna, pomembno je, da se govorci med seboj uspe&scaron;no pogovorijo.</p>]]></description><pubDate>Mon, 19 Apr 2010 22:06:00 +0000</pubDate></item><item><title>Prevajanje iz ru&#x9A;&#x10D;ine v sloven&#x9A;&#x10D;ino</title><link>https://prevajanje.blogia.com/2010/021801-prevajanje-iz-ru-269-ine-v-sloven-269-ino.php</link><guid isPermaLink="true">https://prevajanje.blogia.com/2010/021801-prevajanje-iz-ru-269-ine-v-sloven-269-ino.php</guid><description><![CDATA[<p>Slovenski jezik ima kar nekaj podobnosti z ruskim jezikom, toliko da se je Slovencu v Moskvi veliko laje sporazumevati kot pa npr. Nemcu. To je le eden od &scaron;tevilnih razlogov, veliko jih je zgodovinskih, zakaj je kar veliko gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in <a href="http://www.zdruzenje-manager.si/si/publikacije-dokumenti/vodnik/rusija/" title="rusija">Rusijo</a>. Na ruskem trgu je tako prisotnih veliko slovenskih podjetij in tudi obratno so se ruska, predvsem energetska podjetja v zadnjem obdobju za&#269;ela zanimati za slovenska podjetja. Za uvoz iz Rusije pa podjetja pogosto potrebujejo prevajanje iz ru&scaron;&#269;ine v sloven&scaron;&#269;ino. <a href="http://www.optimus-prevajanje.com/prevajanje-ruscina-slovenscina.php" title="prevajanje iz ru&scaron;&#269;ine v sloven&scaron;&#269;ino">Prevajanje iz ru&scaron;&#269;ine v sloven&scaron;&#269;ino</a> tako nudijo &scaron;tevilne slovenske prevajalske agencije.</p>]]></description><pubDate>Thu, 18 Feb 2010 14:57:00 +0000</pubDate></item><item><title>Prevajanje besedil</title><link>https://prevajanje.blogia.com/2010/011901-prevajanje-besedil.php</link><guid isPermaLink="true">https://prevajanje.blogia.com/2010/011901-prevajanje-besedil.php</guid><description><![CDATA[<p>Prevajanje besedil v prevajalski agenciji opravljajo bodisi prevajalci oziroma prevajalke, ki so zaposleni v prevajalski agenciji ali pa zunanji sodelavci. Prevajanje besedil poteka tako, da najprej stranka povpra&scaron;uje po prevodu. Stranki se na podlagi njenih tekstov sestavi ponudba za prevajanje in &#269;e se stranka odlo&#269;i za prevajanje besedil, se tekste, ki jih je potrebno prevesti po&scaron;lje naprej prevajalcu oziroma prevajalki. Potem ko se prevod opravi, se po&scaron;lje nazaj stranki.</p>]]></description><pubDate>Tue, 19 Jan 2010 19:09:00 +0000</pubDate></item><item><title>Potek prevajanja</title><link>https://prevajanje.blogia.com/2010/010502-potek-prevajanja.php</link><guid isPermaLink="true">https://prevajanje.blogia.com/2010/010502-potek-prevajanja.php</guid><description><![CDATA[<p>Prevajalec obi&#269;ajno, preden za&#269;ne prevajati, izhodi&scaron;&#269;no besedilo najprej preleti, da vsaj priblino ve, o &#269;em te&#269;e beseda in da lahko dolo&#269;i, za kateri tip besedila gre. Priporo&#269;ljivo je, da naro&#269;nik prevajalcu pove, za kaj bo prevod uporabil (npr. za objavo, za uradne zadeve ipd.), saj lahko to tudi vpliva na njegove prevajalske strategije. Ko so razjasnjene te stvari, prevajalec besedilo preparira, kar pomeni, da pomen vseh neznanih besed poi&scaron;&#269;e v slovarjih, leksikonih, glosarjih ali na internetu, &scaron;ele za tem pa pri&#269;ne s konkretnim prevajanjem. Obvezno je, da prevajalec na koncu svoj prevod &scaron;e enkrat prebere in pregleda.</p>]]></description><pubDate>Tue, 05 Jan 2010 23:28:00 +0000</pubDate></item><item><title>Bienvenido</title><link>https://prevajanje.blogia.com/2010/010501-bienvenido.php</link><guid isPermaLink="true">https://prevajanje.blogia.com/2010/010501-bienvenido.php</guid><description><![CDATA[Ya tienes weblog.<br /><br />Para empezar a publicar artículos y administrar tu nueva bitácora:</p> <ol>   <li> busca el enlace <strong>Administrar</strong> en esta misma página. <br>   </li>   <li>Deberás introducir tu clave para poder acceder.</li> </ol> <p><br> Una vez dentro podrás: </p> <ul>   <li>editar los artículos y comentarios (menú <strong>Artículos</strong>); <br>   </li>   <li>publicar un nuevo texto (<strong>Escribir nuevo</strong>); <br>   </li>   <li>modificar la apariencia y configurar tu bitácora (<strong>Opciones</strong>); <br>   </li>   <li>volver a esta página y ver el blog tal y como lo verían tus visitantes (<strong>Salir al blog</strong>). </li> </ul> <p><br> Puedes eliminar este artículo (en Artículos &gt; eliminar). ¡Que lo disfrutes!]]></description><pubDate>Tue, 05 Jan 2010 23:28:00 +0000</pubDate></item></channel></rss>
